Dobro jutro, dober dan

Dobro jutro, dober dan, je pela včasih Neca Falk. Morda so jutra in dnevi včasih res bili taki, danes pa se zdi nekoliko bolj depresivno. Človek se – kakor vsako jutro – usede k računalniku, odgovori na sporočilo, ali dve, spusti 5 lajkov, doda kak komentar in prebere novice. No, novic sam pravzaprav ne berem prav rad. Prepolne so politike. Človek, ki ga občudujem, bi rekel – »Ne vidim državljanstva v DLju, pozitive v PSju niti duha socializma v SDju. Prav tako ne vidim nič novega v NSi ali demokracije v SDS. Sigurno ne vidim nič ljudskega v SLS. Mogoče sem pa Zares spregledal...«. No, iz podobnih razlogov me novice prav odbijajo…

Bolj z zanimanjem prebiram članke, ki jih je v zadnjem času – žal – vse več. Članke, ki opisujejo bedo, v katero je zašla naša »nova Švica«. Marsikdo bo rekel, da ni vse tako črno v tej deželi. Pa je, veste, črno je. Tudi tisti, ki še imate službe, živite le v sivem polju, sivina pa precej temni in se bliža črnini. Berem članke o tem, kako se že 30% prebivalcev te dežele zateka po pomoč v hrani. Tudi sam sem med njimi. Berem članke o tem, kako zaposleni ljudje jokajo, ker otrokom ne morejo kupiti niti hrane, kaj šele novega obuvala. O tehničnih igračkah ne more biti niti govora. Berem o tem, kako zapirajo in kaznujejo psihologe, ki se trudijo pomagati pri razreševanju strahotnih otroških travm. Berem o tem, kako otrok rajši kot igračo pograbi liter mleka. Berem o izkoriščanju revežev z Balkana, ki so prišli v Slovenijo (tako kot pred desetletji njihovi predniki) po boljše življenje. Pravzaprav bi moral reči, da gre tu za brezobzirno sužnje-lastništvo. Ampak kaj, ko so se zadeve tako zrelativizirale. Ljudje lajkamo, pišemo ogorčene komentarje, sužnje-lastništva pa smo deležni vsepovsod tudi sami.

Odprem svoj email. Razumem ciljano oglaševanje, ampak oprostite, manikure res ne potrebujem. Tudi sodelovanja v nagradni igri o »šparanju« energije, v kateri je glavna nagrada klimatska naprava, ne potrebujem. Ne potrebujem nekirurškega liftinga obraza po zbiti ceni, 51% popusta na solarno brezžično tipkovnico in ravno takega popusta na brizgalko za čiščenje ušes. Menda se neki fant zanima zame na tem in tem portalu, tudi o tem nočem nič vedeti.

Raje bi dobil odgovor na prošnje, ki sem jih v zadnjem času poslal. Raje bi prebral članek o tem, kako je politik, ki ga je poln gobec pravičnosti in pravne države, končno sprejel obsodilno sodbo, ki mu jo poskušajo vročiti. Raje bi prebral o tem, kako bodo končno odgovarjali za nakradeno tisti, ki so ta narod spravili v težave za nekaj generacij. Rad bi prebral trezno presojo odgovornih, da bo v primeru, da se nad Slovenijo res zgrne zloglasna »trojka«, najprej nekaj časa evforična samo visoka buržoazija in politična desnica, ker se ji bo dozdevalo, da je končno konec mednarodne komunistične zarote. Morda se bodo sicer malce tudi ustrašili, saj jim najbrž ne pade na pamet, da bodo živeli v neke sorte diktaturi. Najbrž si tisti, ki navijajo za prihod trojke predstavljajo, da bo izguba samostojnosti prehodna in da bo nekaj časa že mogoče živeti brez individualnih in kolektivnih svoboščin. Takim ljudem ne pride do živega izguba ugleda v mednarodni skupnosti (pa je tak ugled v resnici sploh kdaj obstajal?), saj se jim zdi to še majhna cena za dokončen pokop »komunizma«. Menda bo prišel tudi tuji kapital in investiral v deželico in bodo to pripisovali stabilnosti nove ureditve, pa vendar – se vam ne zdi, da bi v tem primeru gladko spregledali dejstvo, da bosta za vsak evro, ki bo v državo pritekel – iz njega izginila dva. Z obrestmi. Že zdaj smo priča izginotju domače industrije in trgovcev, saj so menda boljši na Kitajskem sestavljeni televizorji, v Indoneziji narejeni športni copati in na Poljskem narejeno pohištvo. Menda je vse to boljše, kakor karkoli, kar smo kdaj izdelovali doma. Ne bomo morda tujcem začeli podarjati domovine, lepo zavite v celofan? Te domovine, za katero so predniki dajali kri skozi stoletja. Bomo mi najbolj neumna generacija Slovencev v zgodovini? Samoukinjajoča se? Predniki so se borili proti zasužnjevanju, mi pa se prostovoljno pehamo vanj! Krst pri Savici 2013 - trojka edition. 

Pa da ne bi kdo napačno razumel, da podpiram lopovsko bratužčino, ki je trenutno na oblasti. Je NE podpiram!

O osnovah reje krav, politike in korporativizma

NSi:  Imate dve kravi. Ker ste krščansko usmiljeni, eno zadržite in drugo daste sosedu. 

PS:  Imate dve kravi. Vlada vam vzame obe in ju da vašemu sosedu. 

SDS:  Imate dve kravi. Vaš sosed nima nobene. Pa kaj? 

SOCIALNI DEMOKRATI:  Imate dve kravi. Vaš sosed nima nobene. Počutite se slabo, ker ste uspešni. Poskrbite, da so izvoljeni ljudje, ki obdavčijo vaši kravi, tako da ste eno prisiljeni prodati, da bi zbrali dovolj denarja za plačilo davka. Ljudje, ki ste jih spravili na položaj, potem poberejo davke, kupijo kravo in jo dajo vašemu sosedu. Počutite se nekako…pravično. 

KOMUNISTI:  Imate dve kravi. Vlada vam zaseže obe in vam deli mleko.

FAŠISTI:  Imate dve kravi. Vlada vam zaseže obe in vam prodaja njuno mleko. Pridružite se odporu in načrtujete podtalne sabotaže.

DEMOKRATI, AMERIŠKI STIL:  Imate dve kravi. Vlada vas obdavči tako, da ste prisiljeni  prodati obe, tako da lahko podpirate nekoga v deželi na drugi strani sveta, ki ima samo eno kravo, ki pa mu jo je podarila Amerika.

KAPITALIZEM, AMERIŠKI STIL:  Imate dve kravi. Eno prodajte in kupite bika. Ustvarite si celo stajo krav.

BIROKRACIJA, AMERIŠKI STIL:  Imate dve kravi. Vlada obdavči obe, eno ustreli in drugo pomolze, ter vam plača za mleko. Mleko nato zlije v kanalizacijo.

KORPORACIJA:  Imate dve kravi. Eno prodate in prisilite druge, da z njo proizvajajo mleko štirih krav. Presenečeni ste, ko krava crkne vsa izžeta. 

KORPORACIJA V FRANCIJI:  Imate dve kravi.  Odpravite se na štrajk, ker hočete imeti tri krave. 

JAPONSKA KORPORACIJA:  Imate dve kravi. Na novo ju oblikujete na samo desetino prejšnje velikosti in poskrbite, da dajeta dvajsetkrat toliko mleka. Potem ustvarite risanko o pametni kravi, ki se imenuje Kravkemon in jo prodajate po celem svetu. 

NEMŠKA KORPORACIJA:  Imate dve kravi. V laboratorijih ju predelate, tako da živita 100 let, jesta enkrat mesečno in se znata sami pomolsti. 

BRITANSKA KORPORACIJA: Imate dve kravi. Obe sta nori in umreta. Kasneje ju predelate v hrano za supermarkete. 

ITALIJANSKA KORPORACIJA: Imate dve kravi, ampak niste čisto prepričani kje sta. Vzamete si odmor za kosilo. 

RUSKA KORPORACIJA: Imate dve kravi. Preštejete ju in ugotovite, da je krav pet. Potem ju preštejete še enkrat in ugotovite, da je krav 42. Ko jih preštejete še tretjič, vidite, da jih je v resnici samo 12. Prenehate s štetjem krav in odprete novo steklenico vodke.

ŠVICARSKA KORPORACIJA: Imate 5000 krav, ki pa v resnici niso vaša last. Drugim zaračunate, da jih »skladiščijo« in delajo z njimi.

SLOVENSKA KORPORACIJA: Imate dve kravi. Ker denarja nimate, greste v strateško partnerstvo s tujci. Kmalu imate 1000 krav, firma pa razglasi stečaj.

INDIJSKA KORPORACIJA: Imate dve kravi. Častite obe, saj sta sveti živali.

KITAJSKA KORPORACIJA: Imate dve kravi. Molze ju 300 ljudi. Hvalite se s popolno zaposlenostjo, odličnim pridelkom in aretirate novinarja, ki poroča o tem, da vse le ni tako brezhibno…

IZRAELSKA KORPORACIJA: Imate dve kravi, ki pa sta prav gotovo judovskega rodu, kajne? Odprete obrat za predelavo mleka, trgovino s sladoledom in prodate o vsem skupaj pravice za snemanje filma. Teleta pošljete na Harvard in kdo potem sploh še potrebuje naseljence za pozidana območja na Zahodnem Bregu?

KORPORACIJA V LASTI STRANKE SDS: Imate dve kravi. Ena je sveta, druga na fotografijah ob njej pa luštna.  

 Marko L. 

Razmišljanja

DRAGI MOJI POLITIKI

Ob življenjskem standardu, ki ga konzumiram, Vi pa ste mi ga pripravili, nisem prepričan kako dolgo bom še živel, zato sem se odločil napisati pismo zahvale, da ne bi kdaj kdo rekel, da Vam nikoli nisem napisal in povedal česa konkretnega.

Ne glede na to kateri politični stranki pripadate, ste v vladi ali opoziciji – vsem bi se rad zahvalil, ker ste iz ene perspektivne, industrijske, tudi kmetijske in turistične države…moje domovine Slovenije…v samo 20 in nekaj letih uspeli narediti, kakor bi ljudje rekli – »živi kurac«.

Iz rodovitnega Prekmurja ste uspeli narediti zapuščeno njivo…«nogometno igrišče«…na katerem »resna tekma« ni bila odigrana že več kot 20 let, pa se je plevel zarasel tako po našem, kot tudi nasprotnikovem kazenskem prostoru, skupaj s sredino igrišča, saj kmetje za njihove pridelke dobijo manj denarja, kakor so ga prej plačali za »vrhunska semena« - ki, mimogrede, delujejo samo eno leto, potem pa je potrebno kupiti nova – in se jim preprosto več ne splača pridelovati. Verjetno ste ponosni na ta dosežek? Tudi jaz Vam čestitam!

Čestitam Vam tudi, ker ste uspeli zjebati lesno industrijo, Slovenija pa je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi; tako sedaj leseno pohištvo in ostale izdelke, ki so narejeni iz slovenskega lesa – lahko »ugodno« kupujemo od Avstrijcev…ker…tako pač je – oni te zadeve lahko izpeljejo, pri nas se ne da.

Iz srca Vam čestitam, ker ste iz svetovno znanih Fructala, Kolinske, TAMa, Železarne Jesenice, LEKa in podobnih naredili firme, v katerih slavijo pridobitev posla vrednega 800 evrov, s katerim za tuje lastnike naredijo 120 litrov čežane, 150 škatel čokolešnika, eno jekleno konstrukcijo, eno ploščo visoko kvalitetnega jekla in karton tablet za dvigovanje potence ostarelim kurcem v Zahodni Evropi. Profit in trdota tujcem, delavcem pa tople besede, tudi to je nekaj vredno. Ponosen sem na Vas, čestitam, uspelo Vam je!

Temeljito ste uspeli tudi pri sesanju denarja iz domačih bank, ki ste jih kasneje seveda sanirali z našim denarjem, potem pa v nekaterih od njih sklenili »strateška partnerstva« s tujimi »vlagatelji« in ob tem seveda pokasirali »strateške« provizije za Vas in Vaše družine, tako da sedaj sinčki in hčerkice lahko uživajo, medtem ko se mi – navadni ljudje – utapljamo v dreku, ki ste ga Vi nasrali. Prav ponosen sem na Vas in Vam iz srca čestitam!

Posebej uspešni ste bili tudi pri demoliranju svetovno znanih gradbenih podjetij, ki so zaposlovala po več tisoč ljudi. Tista podjetja so gradila širom sveta in bila cenjena…kaj pa danes? Danes ste iz teh podjetij naredili gradbeno – mafijske organizacije, ki zavirajo ena drugo in se medsebojno koljejo kakor volkovi ob svojem plenu in sicer za Vašo direktno korist…no, pa za sinčke in hčerkice. Po svetu so ta podjetja v novejši dobi poznana po suženjskem izkoriščanju delavcev in tudi to je nekaj. Pomembno je, da si znan, kajne? Trenutno so ta podjetja sicer v manjši krizici, ampak boste že Vi pomagali, nič ne de. Ponosen sem na Vas. Čestitam.

Posebej toplo Vam čestitam tudi zaradi dejstva, ker ste v tisto nekaj državnih podjetij, ki še niso povsem privatizirana, uspeli poriniti svoje sorodnike, tako da je sedaj nam malim ljudem resno sodelovanje v razpisih za delovna mesta v teh istih podjetjih čista jebena znanstvena fantastika. Bravo in čestitam, ponosen sem na Vas.

Uspeli ste zjebati kompletno industrijo…ne ene…in ne dveh tovarn…Vi ste uspeli do temeljev zjebati kompletno industrijo v – kakor so pisali v The Guardianu – nekoč cvetoči socialistični republiki. Menda pa takrat vseeno ni bilo tako slabo, če celo zahodni, kapitalistični časopisi pišejo o nekih preteklih časih na tem ozemlju kot o cvetočih?? Uspeli ste zjebati prav vse…tudi več od vsega! Ena od topogledno zanimivih in zgovornih zgodb je tudi marmor iz Hotavelj…marmor, za katerim nori ves svet ste zjebali prav Vi. Tisto, česar si želi ves svet, tistega mi ne potrebujemo – za to ste poskrbeli Vi. Čestitam! Ponosen sem na Vas in to prav – kot bi rekel moj prijatelj Zlatko – resnično resno.

Kot ste zjebali industrijo, tako ste razfukali tudi delavska počivališča ob morju. Da, prav tista, v katera so delavci vsako leto s svojimi družinami za majhen denar odhajali za dva kratka jebena tedna…dva tedna morja…dva tedna, v katerih so padali romantični poljubi prvih ljubezni, nekje ob jadranski obali. Danes si malokdo lahko privošči dva tedna na morju…da takih romantičnih poljubov na Jadranu več ni,za to ste poskrbeli Vi, dragi moji politiki. Še enkrat več čestitam, saj sem res ponosen na vaše delo.

Zelo ponosen sem na Vas tudi vsakič, ko mi visoko izobražen strokovnjak v svoji branži – že prej omenjeni Zlatko – pove: »Stari, mogoče sem si zrihtal delo na Švedskem!« Lahko samo rečem – če Zlatko res odide, bo Švedska pač ena srečna država. Pa Vi? Ne skrbite, tukaj sem jaz, da bom ponosen na Vas.

Ponosen sem na Vas, ko me moj prijatelj Jože…sicer zaposlen v industriji…pokliče in pravi: »Marko, prijatelj…kako je šlo tole vse skupaj v tri pizde materine…kar solze mi lijejo po licih od samih muk!« Lahko samo rečem, da je lahko prej omenjena Švedska samo žalostna, ker nima mojega prijatelja Jožeta. Pa Vi? Ne skrbite, tukaj sem jaz, ponosen na Vas!

Čestitam tudi, ker ste od operetnih treh prdcev junija 1991 uspeli narediti »vojno«, nas ločiti od države v kateri smo imeli vsaj malo upanja in se danes prepirate kdo je bolj zaslužen za vse skupaj. Brez skrbi, zasluge bo zgodovina pripisala tako Vam, kot tudi Vašim sorodnikom, pa njihovim sorodnikom in sorodnikom od sorodnikovih sorodnikov. Pravzaprav je zaslužnih za ponosno državo Slovenijo vsaj toliko, kot da bi bojevali stoletno vojno proti Kitajski in Indiji skupaj. Vem, da Vam je bilo težko…prekleto težko…mislim…ne ob tistem prdkanju takrat…pač pa v zadnjih dvajsetih letih…vse to spraviti na papir in v medije…ni mi treba več pojasnjevati Vaših zaslug, madona, jaz Vam končno – verjamem čisto vse! Vem da je bilo prekleto težko urediti vse spomine in papirje, si pripisati zasluge in dobiti kako korist od države in si pridobiti zasluženo čast in dobro ime…za vraga…kakor da je bilo preprosto tam nekje enaindevetdesetega zleteti v jarek s svojim službenim BMWjem kakih 50 kilometrov stran od najbližje puške, medtem ko ste se vračali rahlo alkoholno podprti z najvažnejšega sestanka koordinacije sveta za obrambo nacionalne varnosti in Vam je tajnica šarila s tisto ljubko roko po mednožju! Ponosen sem na dosežke te »revolucije«, saj v naši lepi deželici človek, ko pride iz srednje šole ali faksa, ne samo da ne zna nič delati, ampak se nikjer tega ne more niti naučiti. Vse to ste mu uredili Vi in prav resnično Vas imam rad zaradi tega, da o posebnem ponosu ne govorim.

Sproducirali ste tudi najmanj 1000 afer; škoda, povzročena v teh aferah se meri v MILIJARDAH EVROV, ki ste jih prelili na razno razne bančne račune na Kajmanskih otokih, Cipru in jebeni Ekvatorialni Gvineji, kjer direktorji bank niti ne vedo, da obstaja tako mogočna dežela, kot je Slovenija, prav gotovo pa ve, da obstajate Vi.

Brezmejno sem srečen tudi, ker se omenja krizni davek, s katerim boste VSAKEMU zaposlenemu od plače trgali nekaj nadaljnjih odstotkov že tako mizerne plače, pravkar pa ste dvignili tudi procent DDVja, da se bodo mali podjetniki, pa tudi nekaj večjih še delujočih firm lažje utopili v primežu davkov in neplačevanja. V dvajsetih letih sistematičnega ropanja in uničevanja ste uspeli zjebati čisto vse kar hodi…puza…ali se valja po tej deželici na sončni strani Alp…luknje v državni blagajni pa naj zapolnimo mi? Pa da ne pozabim na krčenje socialnih pravic, pa zdravstvenih in tistih do brezplačnega šolanja! Pravzaprav sploh ne morem opisati, kako ponosen sem na vas.

Posebno Vam je potrebno čestitati zaradi vstopa v Evropsko Unijo. Njene standarde sem sprejel odprtih rok, pa sedaj – medtem ko cela Evropa spi in počiva – jaz ob desetih zvečer in ob nedeljah matram pralni stroj, da bi opral perilo s cenejšo elektriko. Mimogrede, cene te elektrike ste formirali Vi, so pa nekako take, kakor da je prav ta elektrika trikrat švignila okoli Zemlje, potem pa je končno prišla do mojega pralnega stroja. Ob polnoči, ko Evropejci sladko spijo, si jaz dajem opravka s centrifugo tako, da jaham pralni stroj, saj se bojim, da ne bi skočil iz stanovanja čez balkon in ubil spodaj kakega drugega ponosnega prebivalca te zaplatice na zemeljski krogli. Pravzaprav sva na vas ponosna oba – tako jaz, kot tudi moj pralni stroj.

V samo dvajsetih letih ste zjebali vse. Vse, kar se v lepem slovenskem jeziku da izgovoriti, ste Vi razjebali. Niste uničili, vi ste zjebali! Štekate? ZJE-BA-LI ! S tem postopkom ste zjebali tudi malega poštenega človeka, ki sam zase misli, da je nesposoben, pravzaprav pa…PREŽIVETI v tem kupu dreka, ki ste ga Vi nasrali, lahko uspe samo nadčloveku…superčloveku…jebenemu SUPERMANu!
Prav posebna zgodba je šport v tej državi. Medtem ko naša dekleta in fantje dosegajo v svetovnem merilu vrhunske rezultate, kadar je njihovemu talentu in iznajdljivosti prepuščeno delovati, pa je sistemsko vse urejeno na vrhunskem nivoju – nogometna reprezentanca je bila spoštovanja vreden nasprotnik vsakemu tekmecu širom sveta pred dobrim desetletjem, a je igrala na podrtem, plesnivem, plevelastem, a polnem "Plečniku". Dobro utečen sistem dela z mladimi in športno infastrukturo je poskrbel, da sedanja reprezentanca igra na praznem, pa vendarle novem biseru v Stožicah, ne zmore premagati pa niti Cipra in podobnih Vam znanih destinacij. Lep primer, kako dobro deluje sistem, je tudi hokejska reprezentanca – medtem, ko kluba, v katerem se je prekalilo in proslavilo kakih 90% fantov, ki tvorijo reprezentanco, ki s samo sedmimi dvoranami uspešno parira največjim velesilam – preprosto ni več (mu pa obnavljajo dvorano, ne sprašujte po aneksih, nepravilnostih in provizijah), pa »uspešno« deluje klub, ki je dejansko že VEČKRAT propadel, se samo-ustanovil na novo, pozabil na stare dolgove in naprej deluje. Pod malenkost spremenjenim nazivom. Da v dvajsetih letih ni ustvaril omembe vrednega hokejista je najbrž čisto naključje. Lep sistemski dosežek je tudi smučarska reprezentanca, v kateri smučajo pač sinčki in hčerkice premožnih staršev, njihov maksimalni dosežek pa je ena uvrstitev v drugi tek na sezono. Sistemsko, sijajno! Kdo za vraga pa bi hotel gledati tiste talentirane reveže?! Se Vam zgodba zdi podobna tistim v gospodarstvu in javni upravi? Čisti slučaj, Vam rečem!

Jože je enkrat v službi rekel: »Nič jim ni sveto, mamico jim jebem lopovsko!« in nadaljeval s svojim 250 urnim delovnim mesecem. Oprostite mojemu prijatelju zaradi grdega psovanja. Sicer nisem povsem prepričan, na koga je mislil – prav gotovo pa ne na Vas…ker Vi ste iskreni in pošteni…in zato sem na Vas ponosen!

Pravzaprav nimam več dosti dodati. Rad bi se samo opravičil za nekaj grdih izrazov, a saj veste – sem samo navaden, neuk državljan. Preprostež. Vas pa prav lepo pozdravljam z željo po še naprej tako dobrem sodelovanju.

Vaš Marko

P.S. Dodajam še primer arogantnega vedenja (lokalnih) oblastnikov:

O situaciji pri nas

Podražitve goriva. Manjšanje socialnih, denarnih in vsakršnih pravic. Naraščajoča brezposelnost. Obupani obrazi vsepovsod. Živčni ljudje. Goljufivi politiki. Naraščajoča nestrpnost do vsega drugačnega.

S temi zadevami se ubada svet okoli mene. Po drugi strani pa nas mediji poneumljajo z zgodbami o super lepih, super bogatih in super superiornih ljudeh. Pri nas sicer običajno to sploh niso. Pri nas rumeni tisk in televizije kar tekmujejo kdo bo iz najbolj obskurnih debilov naredil zvezdo.
Zvezdo? Kako je lahko zvezda nekdo, za katerega je vsej širni državi jasno, da je netalentiran degeneriranec? Kako je lahko poslanec nekdo, ki je dokazano prevarant? Aha, ni dokazov, bi rekli nekateri. Dokazi so seveda potrebni, a če je tudi zadnjemu preprostežu v naši deželici jasno, da nekdo pred kamerami laže, potem verjetno laže. Ali pa je dva milijona Slovencev bedastih.
Kako je lahko predsednik stranke, ali pa celo vlade človek, ki neti sovraštvo? Človek, ki goljufa državo? Človek za katerega zakoni ne veljajo? Imena tule bralci vstavljajte poljubno. Dovolj jih je na celem političnem spektru.
Koliko časa bo Janez Novak še potreboval, da se mu bo dokončno odpeljalo? Kdaj bo nehal popivati, zbolevati za rakom in težiti svoji družini in "drugačnim", namesto da bi prepoznal pravo težavo? LJUDJE - IZKORIŠČAJO NAS !!! Stopimo skupaj in tej bandi lopovski povejmo, da imamo dovolj. Samo en dan, en sam samcat dan je potreben, da se bo banda zamislila. En dan državljanske nepokorščine. En dan splošne stavke. Splošno splošnejše najsplošnejše stavke. Enega masovnega DOVOLJ NAM JE!

Nočem več gledati vedno istih fac na visokih parketih. Nočem več floskul o varčevanju, krizi in slabi prejšnji vladi. Nočem ukinjanja pravic, zmanjševanja dosežkov obče-človeškega razvoja, nesposobnega in korumpiranega sodstva, obupnih razmer v zdravstvu in šolstvu in podobnih lastnosti naše družbe v nazadovanju. Nočem afer, podtikanj, arhivov, prebarvanih politikov vseh vrst in stanja apatije v tej družbi. Nočem priklanjanja diktatu birokratov iz Bruslja! Hočem pa ENAKO plačilo za svoje delo, kot ga prejemajo delavci tam, v Bruslju. Saj veste katere imam v mislih. Nočem šikaniranja na delovnem mestu. Hočem dodatke, ki si jih zaslužim. Hočem dopust, ki ga ne bom plačeval celo leto in ga preplačal za 100%. Hočem izobražene otroke, učinkovito javno upravo. Hočem uslužbence, ki bodo rešili mojo težavo in me ne bodo pošiljali od vrat do vrat. Hočem banke, ki bodo služile tudi interesom malih ljudi, ne samo velekapitalu. In ne, NOČEM vsake ameriške debilnosti na svoji televiziji. Nočem resničnostnih oddaj, cerkvenih fanatikov s svojimi umobolnimi zahtevami. Nočem davkov čez vse razumne meje. In - za vraga - ZAHTEVAM, da se enkrat obdavči pravna oseba, ki ima največ denarja pri nas: Rimo-katoliška cerkev. Obdavčite njena posestva, nepremičnine, denarne naložbe, zlato in njihovo hinavščino! Obdavčite vse mercedese, donacije in prikrito spočete otroke. Obdavčite luksuz, ki ga ta banda uživa, v zameno pa ponudite ljudstvu nekaj več pravic.
Če nam bodo ostajale samo dolžnosti, kri, znoj in solze - verjamem, da se bo zadeva kot bumerang vrnila nazaj v smer, ki je do težav ljudi brezbrižna. Še enkrat - politiki in RKC - če ne boste poslušali ljudstva - vas čakajo ravno enake svari - znoj in solze, pa najbrž tudi kri.
Amen.